My first dog was a foxterrier, which I had as a child.
Later I bought a dalmatian from the first litter in
Slovakia. Me and my husband started breeding dalmatians
in 1975 under the kennel name Plum Pudding. We have
bred many international champions which were mated all
over Europe, the most important among them were Ch.
Can Can Plum Pudding and Ch. Fan Fan Plum Pudding.
I started judging 25 years ago, first dalmatians, later
the 10th group, at present I judge FCI groups 10, 4,
some breeds in the 2th, 5th and 6th groups.
I have judged several major specialty shows such as
Skokloster (one of the most significant sighthound shows
in the world), the European Dalmatian Specialty Show
in San Remo, Donaueschingen etc. I also judged Winner
Amsterdam, and the Eurodogshow in Bratislava.
My profession is close to my hobby, I am a painter specializing
in dog and horse portraits.
I am a member of the FCI’s Judge and Show Committees.
Ana
Dragičevič (SLO)
Rojena sem bila leta 1979 v Ljubljani. Že od zgodnjih
otroških let sem si želela psa, vendar mi starši tega
nikoli niso dovolili. Zato sem za svojega vzela sosedovega
kodra Kimija, ki sem ga dolga leta, vse do njegove smrti,
vsak dan vodila na sprehode, ga česala, šolala in razstavljala.
Pri 20 sem odšla v »svet« in si končno kupila svojega
prvega psa Khana pasme Veliki japonski pes. Žal sem
psa vzela iz slabe vzrejne linije, kjer so dali vse
samo na izgled in popolnoma nič na značaj psa. Čeprav
mi bo ta pasma za vedno ostala pri srcu, sem se pri
ponovnem nakupu odločila, za psičko pasme Lagotto romagnolo,
ki me s svojimi vragolijami vsak dan znova preseneti.
Moja kinološka pot se je začela s šolanjem mojega prvega
psa. Od leta 1998 sem aktivna članica KD Krim, kjer
vodim tečaj rally obediencea in tečaj male šole razstavljanja.
Sem tudi članica upravnega odbora KD Krim, aktivno delujem
na področju šolanja in vzgoje psov, dvakrat na leto
organiziram tekmo šolanih psov v rally obdienceu, ter
pišem članke za naše društveno glasilo Krimček.
Med velike dosežke si štejem priznanje Rally obediencea
s strani Kinološke zveze Slovenije. Pot do priznanja
je bila dolga, a vredna truda.
Leta 2004 sem naredila sodniški izpit za ocenjevanje
zunanjosti psov za pasmo Rottweiler in tako se je začela
tudi moja pot na razstavnem področju. Moj cilj je biti
dober sodnik za le nekaj pasem, ki so mi prav posebej
pri srcu: Veliki japonski pes, Akita inu, Tosa inu,
Dogo argentino, Fila braziliero, Rottweiler, Bernski
planšarski pes in Lagotto romagnolo.
In vedno se najde pot, če si nekaj res iskreno želiš.
Maja
Korošec (SLO)
Moj prvi pes je bila psička pasme srednji črni pudelj,
ki sem jo dobila že v zgodnjih otroških letih. Z njo
sem vzredila tudi svoje prvo leglo. S kinologijo sem
se začela aktivneje ukvarjati, ko sva z možem Darkom
kupila najinega prvega skupnega psa ter pričela razstavljati.
Z najinimi psi sva osvojila več kot 50 različnih prvaštev.
V psarni Moetica vzrejam tibetanske španjele. Nova pridobitev
je psička pasme Coton de Tulear, včasih pa sem vzrejala
bradate škotske ovčarje. Psi moje vzreje so osvojili
več kot 30 prvaštev, med drugim tudi evropsko prvaštvo
ter dve evropski mladinski prvaštvi.
Že vrsto let sodelujem pri organizaciji mednarodnih
in državnih razstav v Mariboru in sem aktivna članica
več kinoloških društev. Sem tudi članica vzrejne komisije
Kluba 5. Prejela sem srebrni in zlati znak KZS za kinološke
zasluge.
Sem sodnica za 9 FCI skupino in samojede.
Darko
Korošec (SLO)
Rojen sem bil leta 1964 v Mariboru. Sem univerzitetni
diplomirani inženir elektrotehnike in poučujem informatiko
v srednji šoli. Skupaj z ženo Majo, otrokoma Mašo in
Matjažem in psi stanujemo v idilični vasici na Pohorju.
Do začetka devetdesetih sem bil zelo aktiven čebelar,
ko pa sem spoznal ženo Majo in sva si kupila samojedko
Poly, sem hitro zajadral v kinološke vode. Začela sva
aktivno razstavljati in vzrejati pse ter kmalu porabila
ves prosti čas za kinologijo. Skupaj z ženo sva z najinimi
psi osvojila več kot 50 mladinskih, državnih in mednarodnih
prvaštev.
V psarni Mylegend sem v preteklosti vzrejal samojede
in avstralske svilnate terierje, sedaj sem začel z vzrejo
škotskih terierjev, imam pa tudi mlado kerry blue terierko.
Več let sem sodeloval pri organizaciji državnih in mednarodnih
razstav v Mariboru oz. bil strokovni ali organizacijski
vodja razstave. En mandat sem bil predsednik statutarne
komisije KZS. Sem član vzrejne komisije Kluba 5 in bolj
ali manj aktivni član 4 kinoloških društev.
Prejel sem srebrni in zlati znak KZS za kinološke zasluge.
Sem sodnik za 5 FCI skupino.
mag. Blaž Kavčič (SLO)
Dobrih 35 let življenja s psi je za nekoga v zgodnjih
petdesetih letih verjetno res kar dolga “pasja” kariera.
Začel sem leta 1967 s škotskimi ovčarji. Ukvarjal sem
se tudi z vzrejo in postal aktiven član raznih strokovnih
organov Kinološke zveze Slovenije in sodeloval pri načrtovanju
vzrejnih kombinacij večjega števila pasem.
Leta 1976 sem se poročil, imam dve hčeri – Ano in
Martino (Tino). Iz imen hčera sva z ženo Marijo tudi
sestavila ime psarne – ANATINA. To ime uporabljava
nekaj več kot 20 let, pred tem pa sem uporabljal drugo
ime psarne (Podlubnik). Diplomiral sem na Ekonomski
fakulteti in kasneje dosegel še naslov magistra poslovnih
znanosti. Približno 20 let sem delal na področju trženja
in poslovodenja, potem kot mednarodni poslovni konzultant.
Jeseni leta 2000 sem bil izvoljen za poslanca Državnega
zbora RS, in se jeseni 2004 začel postopoma vračati
na podjetniško področje.
Kot sodnik sem postal precej zaposlen šele v zadnjem
desetletju svoje več kot 30 letne sodniške kariere.
Po mojem prvem sojenju leta 1995 na Finskem so začela
deževati vabila iz Skandinavije in tudi drugih delov
sveta. Zaradi zasedenosti z rednim delom pa zadnja
leta lahko sprejmem samo omejeno število vabil. Svojo
sodniško registracijo sem postopoma razširjal tako
da sem od začetne ene pasme (nemški ovčar leta 1972)
prišel na naslednje FCI skupine: I, II, V, VIII, X,
ter airedalski terier in dalmatinec. Sodil sem v večini
kinološko bolj razvitih držav, tudi na Svetovni in
Evropskih razstavah. Države kjer sem sodil do sedaj
so: Slovenija, Italija, Avstrija, Hrvaška, Jugoslavija,
Madžarska, Nemčija, Poljska, Finska, Danska, Švedska,
Norveška, Anglija,
Češko-slovaška, Luksemburg, San Marino, Nizozemska,
Belgija, Švica, Francija, Irska, Estonija, Izrael,
Španija, Victoria, Južna Avstralija, Novi Južni Wales,
Queensland, Zahodna Avstralija, Brazilija, Grčija,
Portugalska, Latvija in Ciper.
Verjamem v načelo, da naj bi sodniki imeli tudi neposreden
stik z vzrejo in razstavljanjem. Sam sem kot vzreditelj
začel s škotskimi ovčarji in, skupaj z ženo Marijo,
dosegel konsistentno vzrejno linijo. Naša vzreja je
bila omejena v številčnem smislu, a smo uspeli vzrediti
tudi prvake. Pred kakšnimi 20 leti sva z Marijo začela
vzrejati samojede. V to pasmo sva vložila naveč časa
in naporov pri vzreji in razstavah in tudi dosegla
največ prvaštev.
Zadnja leta sami ne vzrejamo več veliko, smo pa zelo
ponosni, da smo lahko pomagali dvem vrhunskim skandinavskim
psarnam - Cabaka’s iz Danske in Ikiilikkujan iz Finske
– da so dosegli vrhunske rezultate s kombinacijo našega
plemenjaka (Multi.Ch. Anatina Voyage – Voyage) in njihovih
linij.
Veliko časa sem v preteklih letih posvetil različnim
funkcijam in projektom Kinološke zveze Slovenije. Z
ženo Marijo sva, po kakšnih 35 letih sodelovanja pri
vzrejnih programih in koordinacijskih aktivnostih na
tem področju, pridobila še druge ustanovne člane za
ustanovitev štirih pasemskih klubov leta 1993 v Sloveniji.
Sam sem še vedno predsednik dveh klubov – Kluba 5 (Slovenski
klub za špice in pratipske pse) in Slovenskega kluba
za pastirske in ovčarske pasme. Nekajkrat sem že bil
izvoljen za podpredsednika Kinološke zveze Slovenije,
od leta 1993 sem 5 let vodil organizacijski odbor ljubljanske
CACIB razstave, sodeloval pa sem tudi pri drugih slovenskih
razstavah in drugih kinoloških prireditvah. Veliko
časa sem posvetil tudi razvoju pokala Top 20, kjer
sem v začetku tega projekta poskrbel za združitev različnih
idej v konsistenten računalniški program, ter za zagotovitev
sponzorskih sredstev za razvoj programa.
Kot sodnik verjamem v poudarek na presoji skladnosti
psa z idealnim pasemskim tipom, vrednotenju odlik ter
šele po tem upoštevanju posameznih pomanjkljivosti.
Uschi
Eisner(A)
In the year 1980 I had my first litter – kennel name
„ von Niederottnang „ Bernese Mountain Dogs. Lexa von
Niederottnang was the most successful bitch of my kennel,
she won World Winner Budapest 1996 and Austrian Champ
of Champions Austria Group 2 , 1997. 1990 I bought my
first Lhasa Apso in Great Britain and now I have at
home two old Bernese bitches and 3 Lhasa Apso , and
I am only breeder of this nice Tibetan breed. From 1988
to 2001 I was member of VSSÖ management ( Club for Swiss
Monutain Dogs) , and still 15 years I am responsible
for all 4 Tibetan breeds in Austria as a member of ÖTH
management. 1986 was my first judge examination , first
for Swiss Montain Dogs, now I have my permission to
judge for 26 other breeds. I judged in Austria, Switzerland,
France, Germany, Belgium, Netherland, Denmark, Finland,
Latvia, Czechia, Hungaria, Slowenia, Italy and Luxenbourg.
Miroslav Zidar (SLO)
Rojen 15. aprila 1941. S kinologijo se ukvarja že 51
let. Bil je dolgoletni vzreditelj nemških ovčarjev in
labradorjev in dolga leta vodja vzreje kraških ovčarjev.
50 let že šola pse različnih pasem, je tekmoval na mednarodnih
tekmovanjih, vodil je tečaje za šolanje psov in seminarje
za sodnike in instruktorje, tečaj za vodnike za reševalne
pse, seminar za trenerje psov pomočnikov hendikepiranih
oseb, ter izšolal nekaj psov vodičev slepih.
Bil je večletni predsednik Strokovnega sveta, Upravnega
odbora, Izpitne komisije za sodnike, Komisije za izobraževanje,
od 1991-2000 sekretar Kinološke zveze Slovenije in vodja
rodovne knjige vseh pasem psov, soavtor in izvajalec
prvih vzrejnih pregledov in načrtnega vodenja vzreje
v Sloveniji.
Napisal je Priročnik za šolanje službenih psov (1967),
knjigo »O psih« v sedmih dopolnjenih izdajah(1971-1991),
knjigo »O kraškem ovčarju« (1990), ter večkrat kot strokovni
sodelavec ali lektor pri prevodih kinološke literature.
Postavil je teoretične temelje šolanja psov v Sloveniji
in je avtor Metodike vodenja tečajev.za šolanje psov.
Funkcijo mednarodnega kinološkega sodnika za zunanjost
in delo službenih in lavinskih psov opravlja od leta
1963, od leta 1994 pa je sodnik za vse pasme (all-round),
od leta 1989 je sodnik za delo ruševinskih psov, od
leta 1992 sodnik za agility, od leta 1998 pa tudi sodnik
za obedience in junior handling. Največ je sodil pasme
1., 2., 3., 5., 6 in 8. skupine FCI
Že več let opravlja funkcijo glavnega in odgovornega
urednika revije Kinolog, glasila slovenske kinološke
zveze.
Bil je 5 let (1974-1979) član v Komisiji za službene
pse pri FCI in 6 let (1997-2003) član Komisije za obedience;
nekaj let je bil tudi član strokovnega sveta bivše Jugoslovanske
kinološke zveze ter njene komisije za avtohtone pasme
ter večkratni predstavnik Jugoslavije in Slovenije (po
osamosvojitvi) na skupščini mednarodne kinološke zveze
- FCI.
Doslej je sodil že skoraj po vsej Evropi (Švedska,
Norveška, Finska, Latvija, Litva, Rusija, Ukrajina,
Nemčija, Avstrija, Švica, Nizozemska, Belgija, Luxemburg,
Madžarska, Češka, Slovaška, Italija, Španija, Portugalska,
Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Srbija, Grčija), v Izraelu,
na Tajskem, na Kitajskem, v Avstraliji, Gvatemali in
Portoriku.
